Psihologija barv in njihov pomen

Psihologija barv se uporablja v vsakdanjem življenju. Pri nas je bil dr. Anton Trstenjak velik ekspert in je psihologija barv z njim zaživela v šolah, javnih ustanovah ter celo v zaporih. S to vedo se ne ukvarjajo samo alternativa ter ezoterika in starodavne vede ter vraže, ampak je to resna veja moderne psihologije. Psihologijo barv pa največ uporabljajo oblikovalci, fotografi, video snemalci, postavljalci scen, v filmih ter reklamah in v vsem, kar je vizualnih medijev ter v kulinariki. Barve ljudi lahko pritegnejo, odvrnejo, pomirijo, ohladijo, pogrejejo ali znervirajo.

psihologija barv

Psihologija barv je pomembna v vseh naših prostorih in vizualnih komunikacijah. Zelena barva je pomirjujoča in jo je največ v naravi, zato spada med dolgočasne barve. Enako velja za rjavo barvo. Črna in bela ne spadata med barve, ampak gre za svetlobo in odsotnost svetlobe. Rdeča barva je barva krvi in življenja. Je zelo poživljajoča in agresivna, zato se jo povezuje tudi z vojno in ljudi razdraži. Zato se jo uporablja v te namene, da se človeka na nekaj opozori in da opazi to, kar se mu sporoča.

Psihologija barv pravi, da je najbolj opozorilna barva oranžna. Vse v naravi, kar je nevarno in opozarja, je oranžne ali rumene barve v kombinaciji na primer s črno. Primer je močerad. Rumena barva spada med najbolj poživljajoče barve in stimulira naše živčevje ter možgane, zato so jo dostikrat uporabili za barvanje sten, v katere so gledali učitelji. Medtem, ko so stene nasproti učencev barvali v pomirjujočo zeleno, modro ali roza barvo.

Psihologija barv med hladne in pomirjujoče barve šteje modro in zeleno ter vijolično. To so barve globine. Modra je zelo hladna in spominja na vodo, zato pomirja, zelena pa sprosti. Vijolična je super za spat in je tudi kraljevska barva, kot tudi bordo rdeča. Zlata je prestižna barva sonca in srebrna simbolizira neko vrednost. Barve se veliko uporabljajo v modi ter pri hrani in v avtomobilski industriji ter na vseh embalažah.